VEDNOZELENA CIPRESA (Cupressus sempervirens)

Območje :

park cankar

Glavne značilnosti :

Cipresa je enodomna rastlina, ki zraste od 25 do 45 metrov visoko. Strnjene krošnje so lahko različno oblikovane. Deblo je pokončno s sivo rjavo rdečkasto skorjo, ki je tanka, rahlo hrapava, vlaknasta in podolžno progasta. Je termofilna rastlina, ki prihaja iz severne Amerike. Je samorasla na območju vzhodnega Sredozemlja, v severni Afriki in Aziji. Je odporna proti suši in uspeva na najrazličnejših podlagah, od morske obale do 700 – 800 metrov nadmorske višine. Ljubi zavetne kraje. Dobro prenaša hude zime, a ne preživi v preostrih podnebjih. Je občutljiva na onesnaževanje. Je iz družine Cipresovk. Vrstno ime poudarja odpornost listov, ki dajejo drevesni krošnji značilno temno zeleno barvo. To drevo dočaka visoko starost. Sadijo ga na pokopališčih, ob robu cest in drevoredov. Odporen in aromatičen les so nekoč uporabljali za izdelovanje zabojev, v katerih so shranjevali obleke in dragocenosti. Z destilacijo listov pridobivajo cipresino olje, ki je zelo cenjeno v farmacevtski industriji in kozmetiki. Cipresa je bila v preteklem stoletju simbol italijanstva, zato so jo za časa fašizma sadili tudi v naših krajih. Sedanje rastline so zelo odporne proti parazitom, napade ga le cipresina uš, medtem ko je veliko cipres v preteklosti uničil cipresin rak.

List :

Listi so luskasti in kot opeke priraščeni na stranske poganjke. So temno zeleni, majhni in nasprotni. Na spodnji strani imajo podolžen smolni kanal.

Sadež :

/

Cvet:

Moški cvetovi se razvijejo in sprostijo rumeni pelod marca. Ženski se razvijejo od 3 do 4 cm velike okrogle storže, ki so sprva modrozeleni, kasneje pa olesenijo. So sestavljeni iz 8 do 14 lusk v obliki ščita.